Mark 2

2. Poglavje

1In ko pride čez nekoliko dni zopet v Kafarnavm, začujejo, da je doma. 2In precej se jih zbere mnogo, toliko, da niso imeli prostora tudi pred vrati ne. In govoril jim je besedo Božjo. 3Pa pridejo in prineso k njemu mrtvoudnega, ki so ga štirje nosili. 4In ko se mu niso mogli približati zavoljo množice, odkrijejo streho, kjer je bil; in ko so jo predrli, spuste doli posteljo, na kateri je mrtvoudni ležal. 5Ko pa vidi Jezus njih vero, reče mrtvoudnemu: Sin, odpuščeni so ti grehi. 6Tam pa je sedelo nekaj pismarjev, ki so premišljali v srcih svojih: 7Kaj ta tako govori? Boga preklinja! Kdo more odpuščati grehe, razen eden, Bog? 8In spoznavši precej z duhom svojim, da tako premišljajo sami pri sebi, jim reče Jezus: Kaj to premišljate v srcih svojih? 9Kaj je laže, reči mrtvoudnemu: Odpuščeni so ti grehi, ali reči: Vstani in vzemi posteljo svojo in hodi? 10Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe (veli mrtvoudnemu): 11Tebi pravim: Vstani, vzemi posteljo svojo in pojdi na dom svoj! 12In vstane in precej vzame posteljo ter odide vpričo vseh, da se vsi čudijo in Boga hvalijo, govoreč: Nikoli nismo kaj takega videli! 13In zopet odide k morju. In vse ljudstvo je prihajalo k njemu, in jih je učil. 14In mimogrede ugleda Levija, sina Alfejevega, sedečega na mitnici, in mu reče: Pojdi za menoj! In vstane in gre za njim. 15In zgodi se, ko je sedel za mizo v hiši njegovi, da je tudi mnogo cestninarjev in grešnikov sedelo z Jezusom in njegovimi učenci; kajti veliko jih je bilo, in so hodili za njim. 16In ko pismarji in farizeji vidijo, da jé s cestninarji in grešniki, reko učencem njegovim: Z mitarji in grešniki jé in pije! 17In ko Jezus to sliši, jim reče: Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike. 18Učenci Janezovi in farizeji pa so se postili; ter pridejo in mu reko: Zakaj se Janezovi in farizejski učenci postijo, tvoji učenci se pa ne postijo? 19In Jezus jim reče: Ali se morejo svatje postiti, kadar je ženin ž njimi? Dokler imajo s seboj ženina, se ne morejo postiti. 20Pridejo pa dnevi, ko se jim odvzame ženin; in tedaj se bodo postili tisti dan. 21Nihče ne prišiva zaplate iz novega sukna na staro oblačilo, sicer odtrga nova zaplata še kaj od starega in luknja se naredi še hujša. 22In nihče ne deva novega vina v stare mehove, sicer predere novo vino mehove, in vino pride v nič in tudi mehovi; temuč novo vino je vlivati v nove mehove. 23In zgodi se, da je šel v soboto skozi setve, in učenci njegovi začno po poti grede trgati klasje. 24Pa mu reko farizeji: Glej, kaj delajo v soboto, kar se ne sme? 25In jim reče: Niste li nikoli brali, kaj je storil David, ko je bil v sili in lačen, on in kateri so bili ž njim? 26Kako je šel v hišo Božjo, ko je bil Abiatar veliki duhovnik, in je jedel predložene kruhe, ki jih ne sme nihče jesti razen duhovnikov, in je dal tudi tistim, ki so bili ž njim? 27In jim reče: Sobota je ustvarjena zaradi človeka, a ne človek zaradi sobote. 28Zato je Sin človekov tudi sobote gospodar.
Copyright information for SloChraska